HIŠA KATARINA

Enodružinska hiša stoji na enkratni razgledni točki, kjer je razgled stična točka oblikovanja prostorov v hiši: dnevni prostor je kino dvorana s projekcijskim platnom na katerem teče neprekinjena slika od okoliških hribov do silhuete glavnega mesta Ljubljane, od drevesnih krošenj do zelenih travnikov in gozda. V okviru zahtev in izraza današnjega časa je sonaravnost in trajnostni razvoj vodilo zasnove, koncept bivanja pa usmerjen k življenjskemu stilu modernega človeka, ki v neposredni bližini mesta živi v osrčju narave. Na skoraj sedemsto metrih nadmorske višine je stavba v prostor umeščena tako, da v čim večji meri izkorišča naravne danosti, ki je torej čim spoštljivejša do naravnega okolja. Parcela je izjemno ozka in dolga, obenem pa zelo strma, saj z brežino premošča enajst metrov višinske razlike. Gre za specifično zasnovo stavbe, ko se teren ne prilagaja hiši, temveč hiša obstoječemu pobočju. Na ta način je stavba v vzdolžni smeri konzolno vpeta v teren. Iz razloga, da se ohranja stara drevesa, je hiša temeljna na pilote. Občutek lahkotnosti poudarja lahka jeklena konstrukcija z velikimi panoramskimi zasteklitvami južne fasade, ki omogočajo neomejeno širitev prostora iz notranjosti v prostrano okolje. V nasprotju z južnim delom je severni prislonjen k terenu, pri čemer je zgornji nivo javen, urejen kot dostop do stavbe. Hiša ima na ta način dvojno, hibridno zasnovo, a ne le v prerezu, temveč tudi v tlorisu. Na južni strani je povsem zastekljena, odprta v naravo, na severni strani pa zaprta, zidana. Razporeditev prostorov po etažah je drugačna od običajne: v zgornji etaži bivalni prostori, kjer se pogled kot impozanten belvedere neprekinjeno usmerja navzven, v spodnji pa intimnejši del z spalnimi prostori. Hišo odlikuje skrbna postavitev stavbe v prostor ter njeno subtilno vključenost v povsem naravno in podeželsko okolje.