slide 1 slide 1
slide 2 slide 2
slide 3 slide 3
slide 4 slide 4
slide 5 slide 5
slide 6 slide 6
slide 7 slide 7
slide 8 slide 8
slide 9 slide 9
slide 10 slide 10
slide 11 slide 11


ALUARTFORUM

Biro / Član:
MULTIPLAN Arhitekti


Tim in sodelavci:
Projektna skupina:
Aleš Žnidaršič, Katja Žlajpah,
Gašper Fabijan, Vesna Vraničar,
Andrea Donatovic Poljicak

Visualization: Jan Jazbec


Lokacija:
Zagreb, Hrvaška


Letnica projekta / izvedbe:
2014 / 2014


Naročnik:
Univerza v Zagrebu


Velikost m2 (netto):
2.500,00


Status (natečaj, projekt, izvedba) in faza:
natečaj


Kategorizacija:


Združenje hrvaških arhitektov in Vseučilišče v Zagrebu je razpisala mednarodni arhitekturni natečaj za galerijo Akademije likovnih umetnosti v Zagrebu na lokaciji v samem središču mesta. Izgradnja galerije ALUARTFORUM predstavlja zadnjo fazo preureditve celovite cone »akademskega kareja«, katerega centralno definira izjemna naravna kvaliteta obstoječega parka. Slednji predstavlja vitalni element prostorskega konteksta, kjer gre za dvosmeren proces oblikovanja; povezave novega objekta s parkom ter ustvarjanje tenzije prehajanja parka na mestno ulico. Ob tem pa galeriji dodeliti pravšnji prazen prostor (piazzo) pred samim vstopom v objekt.
Prostorsko zgodbo nadgradimo z idejo o zasnovi dostopne t.i.»galerijske poti«, ki nas že iz ulice Ilica v obliki špirale popelje mimo parka in preko stopnišča v smislu Skalinade (odprti teatralni prostor) do vhodne ploščadi v zgornjem parterju. Dostopna-galerijska pot ima glavno vlogo pri konceptualni zasnovi objekta, saj objame stavbni korpus v celoti in postane del galerijskega doživetja, poti ki te popelje preko vseh karatkerističnih ambientov mestne ulice, parka, do belvedera- vstopne ploščadi s pogledom na »mesto« v zgornjem parterju. Z vzpenjanjem na ploščad se obiskovalec v določenem smislu javnega in vstopa bolj zasebno , intimno.
Arhitekturno zasnovo določa spodnji »mestni« podstavek na katerega se v krajni vzhodni del umešča kubus Umetnosti (WHITE CUBE) na način, da ne tvori fizične povezave z obstoječim stavbnim nizom na zahodu, vendar nasprotno, prepušča skozenj večji prazen prostor. Zaradi prehajanja praznega prostora tako na vzhodnem kot zahodnem delu, se kubus izrazito monolitnega značaja navzven prezentira kot neke vrste prostostoječa stavba (pendant), ki konzolno vzvalovi nad podstavkom in mestom. Celotna kompozicija tedaj izgubi svojo strogo geometrijo ki se z vmesnimi praznimi prostori subtilno vpenja v obstoječi ulični niz.